Dobro počutje vsakega otroka prav gotovo prispeva k dobremu vzdušju v razredu in je osnova za vse druge dejavnosti, piše vzgojiteljica in učiteljica v prvem razredu Jožica Rupar.

V prvi razred pridejo radovedni, ustvarjalni otroci, polni pričakovanj novih pestrih doživetij in veselja, ki jim ga predstavlja beseda šola. Kmalu med seboj navežejo prijetne stike tudi tisti, ki se še ne poznajo iz vrtca in pridejo v šolo od drugod.

Poleg domačega okolja tudi pretekle izkušnje iz vrtca veliko pripomorejo k tovrstni gradnji; zdaj otroci pot nadaljujejo. Dobro počutje vsakega otroka je temelj vseh drugih dejavnosti, je spodbuda zanimanja, pridobivanja različnih veščin, znanj in vrednot;  prispeva k dobremu vzdušju v razredu, h gradnji medsebojnih odnosov, prijaznosti, sodelovanju, pozornemu poslušanju … , vse to pa bogati tudi njihovo različnost. Vsak prinese s seboj pisano paleto različnih sposobnosti, spretnosti, znanj in veščin, ki jih je že usvojil in tako obogati razredno skupnost.

Učiteljice in učitelji smo veseli, ko lahko v svojem razredu pohvalimo vedoželjnost, pripravljenost na sodelovanje, upoštevanje vrstnika, tudi medsebojno pomoč ter zanimanje za tisto, o čemer se pogovarjamo. Marsikateri otrok želi izvedeti še kaj več, zato sprašuje:  tako nas kot vas, dragi starši. In že smo pri našem sodelovanju, ki si ga učiteljice  vsekakor želimo, kajti z roko v roki lahko naredimo marsikaj dobrega.

Otroke v šoli čaka veliko zanimivosti, novosti, ustvarjalnosti … Marsikdo se spoprime s programom, ki je lahko zanj (pre)zahteven. Potruditi se morajo po svojih najboljših močeh, k temu jih seveda spodbujamo. Vemo namreč, da se bodo ob svojih novih dosežkih dobro počutili in bodo veselje z vami radi delili; vsaka dejavnost namreč poteka v igri in delu, ki se močno prepletata.

Otroci se navajajo tudi na skrb za urejenost svojih stvari, na poslušanje navodil, sporočil, ki jih je nujno slišati; pa na upoštevanje pravil, spoštovanje dogovorov in izpolnjevanje malih, a pomembnih obveznosti.

Pri tem jih spodbujajte, lahko jim tudi pomagate, a ne opravljajte nalog namesto njih!

Seveda otroci ob vsem pričakujejo podporo in varnost pri nas odraslih, kar pa jim lahko zagotovimo le s postavljanjem mej. Na vseh področjih.

Ne smemo ugoditi njihovi želji vedno in takoj; še posebno, če bi otrok rad nekaj na hitro dobil ali si izpolnil le trenutno željo. Seveda mu lahko pomagamo doseči dobro, zanimivo stvar oziroma cilj, a pri tem se mora sam potruditi. Zadovoljstvo je ob tem veliko večje in trajnejše.

Naša pričakovanja, dragi starši, so namreč prav tako velika kot vaša.

Ob vstopu v šolo, upoštevajoč razvojno psihologijo in pedagogiko, lahko  pričakujemo, da prvošolec (in še toliko bolj otrok v naslednjih razredih!) obvlada naslednje temelje sobivanja:

  • Zna pozdraviti, se predstaviti z imenom in priimkom, zna reči hvala in prosim in se navaja na vikanje odraslih, ki jih srečuje izven prvih razredov.
  • Je vljuden in prijazen do vrstnikov in zaposlenih na šoli.
  • Za reševanje sporov ne uporablja pesti (in zob tudi ne, saj jih že tako izgubljajo), ampak besede. Z besedo naj se postavi zase! Kadar to ni dovolj, poišče pomoč odraslega.
  • Se sam obuje in obleče, zna zapeti gumbe, zadrgo, zna ali se uči zavezati čevlje. Je samostojen na stranišču in ne pozabi na osnovno higieno, na umivanje rok …
  • Poskrbi za svoje stvari, pospravi igrače, s katerimi se je igral, samostojno ureja svoj šolski predal ter svoje potrebščine (ošili svinčnik, barvice); kadar je potrebno, priskoči na pomoč vrstniku; sam nese torbo, v kateri ima večinoma le copate in peresnico (ostalo ima v šolskem predalu ali omarici); prav je, da pri lažjih vsakodnevnih opravilih pomaga tudi vam, zna počakati, dočakati …
  • Zmore aktivno sodelovati v družabni igri.
  • Radovedno prisluhne zgodbi, pravljici in vsebino tudi nariše.
  • Računalniško tehnologijo uporablja kratek čas, varno in primerno njegovi starosti.
  • Pravočasno gre spat.

V šoli je za dobro hrano poskrbljeno, tako učno kot tisto na krožnikih in pladnjih. Za zdrav otrokov razvoj pa si prizadevajmo vsi!

Jožica Rupar

 

 

Dostopnost