Ste opazili, da tokrat piše nekoliko drugače? Ne, ni napaka. So nas Turki opozorili, da so spremenili, kako se imenuje njihova država v Angleščini. Tokrat pišemo kar za dva dneva skupaj, saj sta za nami dva dneva polna dejavnosti in smo bili včeraj močno utrujeni.
V sredo so učenci nadaljevali z zdaj že znanimi aktivnostmi. Poleg znanega pa je šla ena skupina tudi na bazen, kjer so izjemno uživali. Učencem sem pripravil posebno poslastico, saj sem imel možnosti iti do bližnje delavnice tradicionalne turške sladice Lokum. Dan je minil tudi v pripravah na Special events night, kjer posamezniki in skupine iz različnih držav predstavijo svoje talente ali svojo državo, kulinariko, šolo … Naši učenci so pripravili kratko predstavitev šole in naših najpomembnejših literatov, Julija se je opogumila in recitirala Gregorčičevo Soči, za konec pa so pokazali še kratek film o lepotah Slovenije, ki so ga dodatno izboljšali še z izbiro slovenske glasbe. Opazili boste lahko tudi, da se nam je pridružil temnopolti prijatelj iz Slovenije, ki je sam prišel v Space camp in je bil navdušen, da je tukaj našel slovenske otroke. Ker nas je v Space campu res veliko (skupaj okoli 200) so predstavitve trajale skoraj tri ure in smo se vrnili v naše poslopje šele okoli 23. ure.
Danes so se odpravili na bazen še tisti, ki včeraj niso šli. Učitelji pa smo imeli prav posebno ekskurzijo, kjer smo si ogledali tri velike znamenitosti izmirske bližnje okolice. Najprej smo se odpeljali do zgodovinskega mesta Efez, kjer smo si ogledali bolj ali manj dobro ohranjene ostanke mesta. Po ogledu Efeza smo se odpeljali v slikovito in prikupno vasico Şirince (bere se Širindže), kjer smo si privoščili tradicionalni sladoled iz kozjega mleka ter njihovo posebnost – kavo, ki jo skuhajo v vročem pesku. Na koncu pa smo se odpeljali še do hiše, kjer naj bi po Jezusovem križanju živela njegova mati, Marija.
Na žalost nam počasi zmanjkuje dni v Izmiru, a smo veseli in hvaležni, da smo lahko vse to doživeli in izkusili.
Več v galeriji.
