Svet staršev

Poslovnik dela Sveta staršev

Razvojni načrt

Vzgojni načrt

Šolsko leto 2023/2024

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 21. 5. 2024

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 30. 1. 2024

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 26. 9. 2023

Šolsko leto 2022/2023

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 23. 5. 2023

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 24. 1. 2023

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 20. 9. 2022

Šolsko leto 2021/2022

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 24. 5. 2022

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 15. 2. 2022

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 21. 9. 2021

Šolsko leto 2020/2021

 Zapisnik redne seje Sveta staršev, 22. 9. 2020

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 16. 2. 2021

 Zapisnik redne seje Sveta staršev, 18. 5. 2021

Šolsko leto 2019/2020

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 24. 9. 2019

Zapisnik redne seje Sveta staršev, 19. 11. 2019

Zapisnik seje sveta staršev, 11. 2. 2020

Ugotovitveni zapisnik glasovanja o predlaganih sklepih, 25. 5. 2020

• Kako poteka testiranje nadarjenosti učencev v OŠ?

Potrebno je razlikovati med terminoma »močna področja« in nadarjenost učenca. Močna področja se pri otrocih razvijajo preko krožkov, pouka itd, nadarjenost pa je, po njegovem mnenju, predvsem odgovornost. Odkrivanje nadarjenosti poteka po treh korakih:

1. Evidentiranje (učenca predlagajo učitelji ali starši)
2. Testiranje (reševanje testov in ocene učiteljev)
3. Seznanitev staršev in učenca (in snovanje načrta za delo v naprej)

Učenec je lahko predlagan za nadarjenega najprej v 4. razredu, nato pa vsako leto šolska svetovalna služba pozove učitelje od 5. do 9. razreda, da predlagajo učence, ki pomembno izstopajo na različnih področjih. Enako velja tudi za starše, ki lahko predlagajo v postopek identifikacije nadarjenosti svoje otroke od 4. do 9. razreda. Če bi v postopek testiranja in preverjanja nadarjenosti vpeljali cele razrede, bi pri vseh otrocih spodbudili pričakovanja, da so nadarjeni, po definiciji pa je nadarjenih 10 odstotkov. Tako so potem učenci, ki niso prepoznani kot nadarjeni pa to pričakujejo (ker so vključeni v testiranje) razočarani, kar lahko negativno vpliva na njihovo samopodobo. Zato testiramo samo učence, ki jih predlagajo učitelji, drugi strokovni delavci šole ali starši (vsi predlogi so enakovredni). Dosedanja realizacija je bila 100% – vse učence, ki so bili predlagani in so starši soglašali s testiranjem, smo testirali in starše seznanili z rezultati testiranj.

Na šoli je približno 15% nadarjenih otrok. Pobude za testiranje učencev večinoma prihajajo od učiteljev, glavnina nadarjenih otrok pa se odkrije v četrtem razredu. Učenci rešujejo dva psihološka testa (za splošno inteligenco in za ustvarjalnost) izvaja pa jih psiholog, februarja in marca.

• Otroci s posebnimi potrebami in upoštevanje njihovih odločb?

Pedagoški delavci moramo prilagoditve v odločbah otrok s posebnimi potrebami dosledno upoštevati. Če starši opazijo, da iz kakršnegakoli razloga pride do neupoštevanja odločb, naj se čim prej obrnejo na učitelja, pri katerem je prišlo do napake ali na svetovalnega delavca, pri katerem učenec obiskuje individualne ure pouka. Evalvacijski sestanki, ki so organizirani najmanj trikrat letno, so dobra priložnost, da se starši skupaj z učitelji in svetovalno službo pogovarjajo in izdelajo načrt dela za otroka, ki kar najbolje upošteva učenčeve posebnosti.

Na šoli skozi celo šolsko leto potekajo izobraževanja za celoten učiteljski zbor, medtem ko se svetovalni delavci dodatno izobražujejo npr. v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana in nato posredujejo znanja kolegom v šoli in se o različnih dilemah veliko pogovarjajo, berejo strokovno literaturo in so v stalnem medsebojnem stiku.

• Kakšno je sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi oddelki?

Postavljene ločnice med oddelkoma ni. Rekreativni odmori vseh oddelkov na šoli so skupni, interesne dejavnosti se odvijajo skupaj, sicer pa sta programa preveč različna, da bi pouk lahko združevali. Sodelovanje med starši obeh oddelkov dobro poteka, doslej so na sejah Sveta staršev sodelovali predstavniki iz mednarodnega oddelka, prav tako so se doslej sestankov staršev z mednarodnega oddelka udeleževali predstavniki staršev nacionalnega oddelka.

• Kakšno je stališče šole glede rabe elektronskih naprav (učencev in zaposlenih na šoli)?

Stališče šole glede uporabe elektronskih naprav jasno, mobiteli so prepovedani, občasno se pouk popestri z obiskom računalniške učilnice, vendar je pomembno, da se učenci naučijo elektronske naprave uporabljati kot orodje. E-opismenjevanje naj bi bilo postopno, v skladu z razvojem otrok (npr. otrok naj bi prej znal pisati kot pa tipkati). Rešitve šola (skupaj s starši) ne išče v popolni izolaciji od „zaslonskih aparatov”, temveč v omejevanju le-teh in snovanju alternativ, t. j. osmišljeni uporabi pri šolskem delu in neformalnih druženjih. Vsi učitelji vedo za pravila, da mobitelov v času pouka ni dovoljeno uporabljati. Če gre za izredne situacije, so dovoljene izjeme.

• Po kakšnem ključu se razvršča otroke v OPB?

Ministrstvo za izobraževanje nameni programu OPB omejeno količino sredstev, šola pa jih mora kar najbolje porabiti v dobro otrok. Ključ, po katerem se otroke razvršča, je socialna dinamika med njimi. Na šoli se trudimo in delamo v okviru možnosti. Pedagoški mir (s 30 učenci iz 4 različnih oddelkov) v času OPB je specifičen, moten je tudi zaradi odhajanja otrok med uro iz razreda, ker jih npr. pridejo iskat starši. Ministrstvo za šolstvo počasi spreminja OPB (zgolj) v varstvo.

• Kaj lahko starši storijo, da ne bi prihajalo do deljenja skupin v OPB-ju?

O razmerah, ki onemogočajo kvalitetno pedagoško delo, sproti obveščamo ministrstvo za šolstvo. Pove tudi, da je nadstandard v tem primeru mogoč, vendar ga morajo starši financirati sami. Na šoli se zavedamo, da je kvaliteta dela v programu OPB močno okrnjena, vendar so normativi števila učencev v razredu formalno določeni. Starši lahko zaprosijo za nadstandard, ki je lahko tudi dodatni pedagog v OPB, ki bi bil ves čas v razredu. To idejo morajo podpreti vsi starši. Če se starši zavežejo s pogodbo, da bodo nadstandard financirali, ga šola omogoči. Ko starši dajejo pobude v korist otroka, je šola vedno pripravljena prisluhniti in sodelovati.

• Pestrost in urejenost interesnih dejavnosti na OŠ in obveščanje v primeru, da dejavnost odpade?

Na šoli delimo izvajalce interesnih dejavnosti na notranje brezplačne, notranje plačljive in zunanje izvajalce. Izvajalci interesnih dejavnosti naj bi neposredno obveščali tudi udeležence dejavnosti oz. njihove starše. Kadar smo obveščeni o odsotnosti izvajalca, ima to informacijo vsaj receptor, pri mlajših učencih pa tudi učitelj OPB. Na šoli smo naredili razpredelnico po razredih in vrsti interesne dejavnosti (športne, glasbene, ustvarjalne, jezikoslovne …), ki pokaže, da imajo otroci vseh razredov možnosti izbirati med široko paleto področij.

Plačljive dejavnosti zunanjih društev (Bleščica, Otroška nogometna šola…) v naših telovadnicah po 17.00 ureja MOL. Šola jim v skladu z navodili MOL zgolj dodeli urnike telovadnic.

• Ali ima glasbena šola prostore v OŠ?

Na šoli imamo organizirano interesno dejavnost Igrajmo z Orfom (3. – 5. razred) in pevske zbore. Na šoli je tudi glasbena šola Orfej, učenje citer ter glasbena šola Vox. Promocijskega materiala se po razredih ne deli, lahko pa glasbene šole po vnaprejšnjem dogovoru z vodstvom svoje letake pustijo na za to določenih mestih šole.

• Kako je poskrbljeno za varnost otrok na šoli, ko prehajajo iz razreda na interesne dejavnosti in nazaj?

V 1. in 2. razredu mentorji interesnih dejavnosti hodijo po učence v razred in jih po dejavnosti tudi pripeljejo nazaj. Za učence v 3., 4. in 5. razredu pa šola meni, da so otroci dovolj odgovorni, da gredo na dejavnosti sami in se sami tudi vrnejo nazaj v učilnico. Šola spodbuja učence k samostojnosti in odgovornosti. Otroci so izjemno sposobni, zato od njih to tudi pričakujmo oz. jih pri tem spodbujamo.

• Obveznost (ne)obveznih izbirnih predmetov?

Ko se neobvezne izbirne predmete izbere, postanejo obvezni. Na šoli smo že izvedli anketo, v kateri smo izvedeli, za katere predmete je največje zanimanje s strani učencev.

• Katere podatke je mogoče pridobiti z uporabo e-Asistenta?

Šola preko e-Asistenta zagotavlja vpogled v učenčeve ocene in nadomeščanja ter morebitna obvestila. Sicer pa gre za podjetje, ki svojo dejavnost trži, zato naj starši dodatna vprašanja o možnostih naslovijo neposredno na podjetje. Če so vprašanja v  zvezi z ocenami ali vpisom učitelja, pa naj se starši obrnejo na učitelje. Učitelj ima možnost izbrati opcijo poslanega sporočila preko e-asistenta, sms sporočila so plačljiva. Šola spodbuja osebno komunikacijo.

• Varnost otrok in odprtost šole?

Predvidoma letos (2016) jeseni bodo šolo zaprli, ker se prihodov in odhodov učencev (in njihovih staršev) ne da več nadzorovati. Receptor ne zmore imeti vsega pod nadzorom, predvsem, ker določeni posamezniki ne spoštujejo pravil šolskega reda. Starši bodo kljub spremembam še vedno zaželeni in dobrodošli gosti v šoli. V juliju in avgustu se bo naredil nadstrešek pred vhodom, kjer bodo lahko otroka oddali in počakali. Da pedagoški mir ne bo kršen, se bo moral starš ob vsakem prihodu v šolo javiti receptorju. Starši bodo o tem dodatno obveščeni. Ohranil pa se bo jutranji vhod iz Rodičeve.

• Organizacija kosila glede na velikost jedilnice in števila učencev?

V jedilnici je v določenih terminih gneča, imamo pa razpored obedovanja razredov, ki ga je skupaj s pomočnicami ravnateljice naredila ga. Barbo, vodja prehrane. Skrbno načrtujemo, da imajo učenci dovolj časa, da v miru pojedo kosilo, saj nam je pomembno, da odide vsak učenec iz jedilnice sit in zadovoljen.

• Delež ekološko in lokalno pridelane hrane?

Na šoli se ves čas trudimo naročati lokalna živila, kar pa je včasih zaradi vremenskih razlogov nemogoče. Vsekakor se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in le-ta delež povečujemo.

• Vprašanje ureditve prometa v šolskem okolišu?

Vzpostavljen je predlog sistema enosmernega prometa. V ospredju je zavedanje, da imajo v prometu prednost šibkejši, varnost ter pretočnost prometa. Za starše, ki otroke v šolo vozijo, bo omogočeno varno ustavljanje in varen obvoz ustavljenih vozil. Odgovorni na šoli so se s pristojnimi za prometno ureditev večkrat sestali, si ogledovali ceste, iskali konkretne rešitve itd. Končni sklep MOL-a je bil organizirati prostovoljce, ki bi skrbeli za prometno varnost. Konkretne rešitve, ki so bile do sedaj izpeljane pa so: prilagojen interval semaforja.

• Ali bi na šoli lahko organizirali dobrodelno dražbo »izgubljenih oblačil«, ki ostajajo pri recepciji šole?

V šolskem letu 2014/2015 so gospe čistilke razporedile izgubljena oblačila, da bi jih vsak, ki jih pogreša, lahko vzel. Ena izmed možnosti je, da bi na prireditvi Pomoč sošolcu ponujali izgubljene predmete. Druga možnost je, da na spletni strani objavimo obvestilo in v času govorilnih ur poteka »dobrodelni sejem« z oblačili.